3. in 4. december 2015
Prostor EPEKA, Koroška cesta 8, Maribor
Romani kafenava, Gorkega 34, Maribor

Prijazno vabljeni v našo družbo, da skupaj obeležimo “Ta veseli dan kulture” v četrtek, 3. decembra in petek, 4. decembra 2015. Med drugim pripravljamo pogovor z avtorjem knjige Diplomat Martin Krpan, dr. Milanom Jazbecem in otvoritev razstave ilustracij Marjana Mančka.

3. december 2015 od 17. ure dalje
Galerija EPEKA, Koroška cesta 8 in Romani kafenava, Gorkega 34, Maribor

Na Prešernov rojstni dan se bo v Galeriji EPEKA odvil prav poseben dogodek: pogovor z avtorjem knjige Diplomat Martin Krpan, dr. Milanom Jazbecem
in razstava upodobitev Martina Krpana s strani umetnika, ilustratorja, karikaturista in striparja, Marjana Mančka.

Program v Galeriji EPEKA:

3. december 2015
17:00 Marjan Manček (branje in fotografiranje z otroci)
18:00 Otvoritev razstave ilustracij Martina Krpan
a, delo Marjana Mančka
19:00 Pogovor z dr. Milanom Jazbecem in predstavitev knjige Diplomat Martin Krpan, založba Forma 7

4. december 2015
12:00 Kosilo z Marjanom Mančkom v Romani kafenava, Gorkega 34, Maribor
(obvezne rezervacije sprejemamo na ali info@romani-kafenava.si)

Dr. Milan Jazbec

Dr. Milan Jazbec, bivši veleposlanik Republike Slovenije v Turčiji (2010-2015), nerezidenčno akreditiran v Azerbajdžanu, Iraku, Iranu, Libanonu in Siriji; redni profesor diplomacije na Univerzi v Ljubljani. Državni sekretar za obrambno politiko na Ministrstvu za obrambo (2000-2004) in vodja sektorja za načrtovanje politik in raziskave na Ministrstvu za zunanje zadeve (2006-2010). Avtor 33 knjig, od tega 15 o diplomaciji, med njimi Diplomacied of New Small States: The case of Slovenia with some comparision from the Baltics (Ashgate, 2001), Security and Diplomacy in the Western Balkans (Ifimes, 2007) in Sociology of Diplomacy: Initial Reading (Univerza za kulturološke študije Istanbul, 2014), kot tudi več kot sto člankov o diplomaciji, varnosti in obrambi ter sorodnih temah. Avtor romana o diplomaciji Mavrica izza duše (Založba Miš, 2006, prevoda v albanščino in turščino) ter zbirke memoariziranih esejev Slovenec v Beogradu: 1987-1991 (dve slovenski izdaji ter prevoda v nemščino in turščino). Teme posebnega interesa sociologija diplomacije, postmoderna diplomacija, zgodovina slovenske diplomacije ter diplomacija in literatura. Predaval na različnih univerzah, kot sta Columbia New York in Diplomatska akademija Dunaj, ter gostujoči profesor na univerzah v Ankari: Bilkent, METU in Univerza Ankara. Leta 2005 prejel visoko avstrijsko državno odlikovanje Veliki zlati častni znak z zvezdo za zasluge za Republiko Avstrijo.

Marjan Manček

Marjan Manček (1948) je osnovno šolo in gimnazijo obiskoval v rodnem Novem mestu, v Ljubljani pa je diplomiral na Filozofski fakulteti iz angleščine in zgodovine. Nekaj mesecev je bil učitelj, nato pa slabo leto urednik mladinskega tiska pri Založbi Borec. Petintrideset let je delal v svobodnem poklicu kot karikaturist, ilustrator in filmski animator..

Prve karikature je objavil že v gimnazijskih letih v humorističnem tedniku Pavliha. Med študijem se je preživljal z risanjem karikatur in kratkih stripov za slovenske in tuje časopise. Njegove karikature so bile objavljene v dveh evropskih antologijah risanega humorja in satire Opus International (Pariz, 1972) in Satirikon (Berlin, 1980). Ilustriral je nad 200 knjig (Mojca Pokrajculja, Kozlovska sodba v Višnji gori, Pedenjped, Kraljična na zrnu graha …) in ustvaril nekaj risanih junakov (Modri medvedek, Cufek, Medvedek Brundo, Dajnomir in Miliboža). Hribce, ki so v stripu izhajali najprej v mladinskih revijah, je leta 1993 prenesel na risani film. Za televizijsko oddajo Radovedni Taček je ustvaril animiran napovednik in likovni osnutek lutke.

Za Ljubljansko lutkovno gledališče je likovno zasnoval nekaj lutkovnih predstav (Za devetimi vrati, Kozlovska sodba v Višnji Gori, Grofič prašič, Vrtec pri stari kozi …). V ilustratorski karieri je sodeloval z mnogimi slovenskimi pesniki in pisatelji (Niko Grafenauer, Boris A. Novak, Polonca Kovač, Slavko Pregl, Miroslav Košuta, Berta Golob …). Samostojno in skupinsko je razstavljal tako doma kot v tujini (Ankara, Bratislava, Barcelona, Udine …), njegovi filmi pa so bili predvajani na filmskih festivalih v Portorožu, Beogradu, Krakovu, Annecyju, Chicagu…
Za svoje delo – tako za ilustratorsko delo kot za animirane filme – je prejel številne nagrade. Med pomembnejšimi so plaketa Zlatno pero Beograda (1977), Levstikova nagrada (1977), nagrada za najlepšo knjigo za otroke na 12. slovenskem knjižnem sejmu (1995) in nagradi za animacijo na festivalu slovenske filmske animacije v Izoli (2000 in 2004).
Avtorske knjige in slikanice
– Brundo se igra (1978)
– Brundo skače (1979)
– Mucek Mjav (1980)
– Kužek Vuf (1980)
– Piščanček Pik (1980)
– Zajček Uh (1980)
– Kaj boš, ko boš velik? (1981)
– Ena, dva, tri (1981)
– Brundo šteje (1981)
– Kdo je homo S? (1982)
– Abecedeževnik (1983)
– Slonček in pol (1984)
– Modri medvedek (1987)
– Brundo Rjavček (1988)
– Kdaj smo veseli in kdaj smo žalostni (1989)
– Velike misli malega muca : 100 izrekov iz vseh vetrov (1990)
– Kakšno? (pridevniki) (1994)
– Kaj delaš, Dajnomir? (glagoli) (1994)
– Hribci? Kaj? Kdo? (samostalniki) (1994)
– Kje? Kam? Kdaj? Kako? (prislovi in predlogi) (1995)
– Kdo? Čigav? (zaimki) (1995)
– Koliko? Kateri? (števniki) (1995)
– Cufek (1995)
– Iz dnevnika čebelice Medke (1997)

Stripi
– Robin z otoka Zon (1976, PIL)
– Nace brez face (1978, PIL)
– Homo S (1978, Dnevnik)
– Cicibaba (1978/2004, Ciciban)
– Velike misli malega muca (1980, PIL; 1990, album)
– Dajnomir in Miliboža (1981 – 1991, Kurirček)
– Hribci: Dajnomir in Miliboža (1984, album) (COBISS)
– Zlata ribica (1985, Ciciban)
– Kozlovska sodba v Višnji gori (1986, PIL)
– Cufek, dežurni cucek (1987, PIL)
– Klarine pustolovščine (1990, PIL)
– Hribci: Zgodbe iz pradavnine (1993, album) (COBISS)
– Hribci: Sreča ne počiva (1993, album) (COBISS)
– Hribci: Kaj delaš Dajnomir? (1994, album) (COBISS)
– Kaj pričakujejo živali od olimpiade : sporoča leteči reporter papagaj (1996, album) (COBISS)
– Cufek in prijatelji (1996, album) (COBISS)
– Cufek (1998, Cicido)
– Leo (1998, Ciciban)
– Kokoška bi letela (2002, Ciciban)
– Pipi pišče išče (od 2002 dalje, Petka)
– Modri medvedek (od 2004 dalje, Cicido)
– Beli galeb (2005, Galeb)
– Comics (2006, mini album) (COBISS)
– Hribci kremeniti (2011, album) (COBISS)

Avtorski filmi
– Zavetje (1982)
– Po delu počitek (1982)
– Ljubo doma (1985)
– Na liniji (1989)
– Hribci – Zajtrk, Prava pot, Trofeja (1993)
– Kako se znebiš Mačota (2000)
– Be (2003)

Nagrade in priznanja

– specialna in druga nagrada – Svetska galerija na karikaturi, Skopje 1971 in 1972,
– nagrada za slikanico na Slovenskem knjižnem sejmu, Ljubljana 1977,
– plaketa Zlatno pero Beograda, Beograd 1977,
– Levstikova nagrada, Ljubljana, 1977,
– 1. nagrada na mednarodnem knjižnem sejmu, Beograd 1978,
– priznanje Zlata slikanica, Ljubljana 1980,
– 3. nagrada, pohvala in plaketa na mednarodnem knjižnem sejmu, Beograd 1981, 1985 in 1990,
– 2. nagrada za karikaturo Pjer, Beograd 1982,
– častno priznanje na 3. International Simavi Cartoon Competition, Ankara 1985,
– 2. nagrada na Festivalu humorja, satire in karikature, Ribnica 1988,
– 1. nagrada likovnega natečaja Dlaka na jeziku, Trst 1988,
– nagrada Najlepša slovenska knjiga na Slovenskem knjižnem sejmu, Ljubljana, 1995,
– plaketa za najboljši animirani film na 1. festivalu slovenske animacije, Izola 2000,
– nagrada za animacijo na 3. festivalu slovenske animacije, Izola 2004,
– Levstikova nagrada za življenjsko delo, Ljubljana 2007,
– priznanje Hinka Smrekarja, 9. slovenski bienale ilustracije, Ljubljana 2010,

Več o dogodku na www.epeka.si in www.facebook.com/epeka.slovenia
Razstavo je podprla Mestna občina Maribor.