21. –  26. maj, 2017
Weimar, Nemčija

Združenje EPEKA, so. p., kot partner sodeluje pri projektu Ponoven pogled na ksenofobijo – Druga svetovna vojna in (ne)naučene lekcije v 21. stoletju, ki bo potekal od 26. aprila  do 1. maja 2017 v Weimarju.

Posebno v luči tako imenovane “begunske krize”, ki se je jasneje zavedamo od leta 2015, in ponovnega vznika ksenofobih ter skrajno desničarskih gibanj širom Evrope postaja jasno, da spoznanja, naučena v grozotah II. svetovne vojne, v mnogih segmentih sodobne evropske populacije niso razumljena.

Ideja za projektom je, da uporabimo nedaven hiter vzpon desničarskih in proti-manjšinskih sentimentov kot priložnost, da ponovno ocenimo metode in metodologije spominjanja in kako lahko lekcije naučene v II. svetovni vojni bolje usidramo v sodobne evropske družbe. Zato v okviru projekta organiziramo seminar, na katerem bomo skupaj ocenili in izboljšali trenutne metode spominskega dela in izobraževanja o II. svetovni vojni. S sodobnimi informacijsko komunikacijskimi tehnologijami bomo izpostavili najboljše prakse in razširili domet udeležencev v predstavljanju lekcij, ki smo se jih v minuli vojni naučili. Tako bomo spodbujali aktivno državljanstvo, ki presega obstoječe nacionalne okvirje.

Delavnica se bo posebno osredotočala na naslednja vprašanja:

  • Kakšne lekcije za izobraževanje o minulih grozotah se lahko naučimo iz nedavnega vzpona skrajno desničarskih gibanj?
  • Kako lahko uporabimo spletne medije v delu spominjanja? Kaj so najboljše prakse?
  • Kaj so dominantni medijski narativi in kako, če sploh, jih lahko uporabimo za delo spominjanja?

Projekt “Ponoven pogled na ksenofobijo” bo vzpodbujal udeležence, da razmišljajo o delu spominjanja in izobraževanju o zgodovini kot ključnih dejavnikih v trenutnem toku dogodkov v Evropi. Udeleženci bodo tako lahko bolj učinkovito poučevali ozaveščene in aktivne člane evropske skupnosti.

Da dosežemo cilje projekta, se bo delavnica osredotočala na:

  • promocijo modernih metodologij in dobrih praks v delu spominjanja
  • diskusijo in analizo učinkov nedavnih dogodkov v Evropi na poučevanje zgodovine
  • širjenje znanja in uporabo novomedijskih pristopov v poučevanju zgodovine
  • diskusijo o prevladujočih medijskih narativih v Evropi in o možnostih ter ovirah, ki jih predstavljajo delu spominjanja
  • promocijo aktivnega državljanstva v Evropi na podlagi lekcij, ki smo se jih naučili iz II. svetovne vojne

Program projekta sestoji iz tedenskega seminarja z delavnicami, ki se bo dotikal začrtanih tem. Udeleženci se bodo prav tako sestali s strokovnjaki in obiskali kulturne spomenike, relevantne za obravnavano temo

Za več informacij pošljite e-mail z motivacijskim pismom in CV-jem na epeka@epeka.si.

Koordinator projekta partnerske organizacije: Štefan Simončič, predsednik Združenja EPEKA, so. p., stefan@epeka.si.

Koordinator projekta: CULTURE GOES EUROPE – Soziokulturelle Initiative Erfurt e.V., Nemčija

Partnerji projekta:

  • ESCOLA PROFISSIONAL DO MONTIJO
  • Associação para a Formação Profissional e Desenvolvimento do Montijo (Portugalska),
  • Identities, Youthnet Hellas (Grčija),
  • MTÜ NOORTEVAHETUSE ARENGU ÜHING ESTYES (Estonija),
  • Asociatia Tinerilor Cu Initiativa Civica (Romunija),
  • Združenje EPEKA, so. p. (Slovenija)

Poročilo o udeležbi na projektu Xenophobia Revisited

V nedeljo, 21. maja 2017, smo se Boris Dobrila, Peter Levstik in jaz odpravili na pot proti mestu Weimar, kjer smo se udeležili projekta Xenophobia Revisited. Weimar je mesto z okoli 65.000 prebivalci v nemški zvezni deželi Turingija. Mesto se lahko pohvali z bogato kulturno dediščino, saj so v njem prebivali in ustvarjali številni znani pesniki,kot so npr. Goethe, Schiller in Herder, v njem pa najdemo tudi kip ruskega pesnika Aleksandra Puškina. Po prihodu nas je v Weimarju pričakal Moritz Borchardt, vodja projekta. Poleg nas so bili med udeleženci še ekipe iz Nemčije, Italije, Romunije, Portugalske in Grčije. Po prihodu je sledila večerja in nato še spoznavni večer, na katerem smo se seznanili s potekom projekta.

Kot zgodovinarju se mi je zdel projekt zelo dobro zastavljen, saj je bila tematika 2. svetovne vojne obravnavana zelo poučno in ne zgolj skozi faktografske podatke. V ponedeljek smo se odpravili v stavbo nekdanje tovarne Topf&Söhne v mestu Erfurt, kjer so v času nacistične Nemčije izdelovali plinsko napeljavo in krematorije, ki so jih uporabljali za sežiganje trupel v koncentracijskih taboriščih. Poslopje je danes urejeno kot muzej, v njem pa je tudi stalna razstava o nastanku podjetja. Skozi razstavo nas je vodil vodič, ki nam je razkril številne podrobnosti o zaposlenih, in poslih z nacističnim režimom. V torek smo se odpravili še v nekdanje koncentracijsko taborišče Buchenwald, kjer so bili povečini zaprti vojni ujetniki. Taborišče še danes deluje strašljivo, posebej grozne pa so zaporniške celice, iz katerih je bilo praktično nemogoče pobegniti. Tudi v Buchenwaldu je postavljena razstava, ki obravnava obdobje med letoma 1937 in 1945. V njej so razstavljene uniforme SS, obleke taboriščnikov in propagandni material, s katerim so nacisti širili svojo ideologijo. Objavljeni so tudi življenjepisi paznikov in zgodbe umrlih.

Tretji dan smo predstavili dogajanje med drugo svetovno vojno v državah, iz katerih smo prihajali udeleženci. Našli smo veliko skupnih točk, pri čemer so se pokazale številne podobnosti z interpretacijo državljanjske vojne v Grčiji in Sloveniji. Primerjali smo tudi, kakšen spomin se ohranja na drugo svetovno vojno v posameznih državah, pri čemer smo zaznali precejšnjo relativizacijo dogodkov in pojav t.i. zgodovinskega revizionizma. Dotaknili pa smo se tudi vprašanja, katere ranljive skupine so bile tarča nestrpnosti nekoč in danes, ter ugotovili, da so to bili nekoč Judje, danes pa so begunci, Romi in homoseksualci. Za zaključek naj zapišemo, da je projekt Xenophobia Revisited za nas predstavljal zanimiv pristop k raziskovanju največjega vojaškega spopada v zgodovini človeštva, saj v ospredju niso bili zgolj dogodki, ki so se zgodili na določen datum, temveč tudi njihova interpretacija in analiza. Koristno bi bilo, če bi tak pristop uveljavili tudi v Sloveniji.

Primož Soban in Boris Dobrila

Skupinska_slika_udele_encev_projekta

Mladinski program Združenja EPEKA, so. p., podpira Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport – Urad RS za mladino.

Projekt je financiran s strani Evropske komisije. Vsebina objave odraža izključno stališča avtorja. Nacionalna agencija ter Evropska komisija nista odgovorni za kakršno koli uporabo informacij, ki jih objava vsebuje.

GALERIJA