Prijavite se na naslednjo v nizu delavnic, ki jo bo vodil arhitekt in predavatelj Ubran Žunko. Tokrat bomo pregledali zgodovinski koncept zadružništva in njegov razvoj.
Kaj pravzaprav so stanovanjske zadruge in zakaj so postale tako uspešne v tujini? V tem prispevku se sprehodimo skozi njihovo zgodovino in pogledamo primere, ki dokazujejo, da je skupno bivanje lahko odgovor na stanovanjsko draginjo.
Kaj je stanovanjska zadruga?
Stanovanjska zadruga je neprofitna organizacija, ki jo ustanovijo stanovalci sami. Glavna razlika med klasičnim najemom ali nakupom je v lastništvu: nepremičnina ni v zasebni lasti posameznika ali špekulativnega investitorja, temveč v lasti zadruge. Člani zadruge so hkrati njeni solastniki in stanovalci, kar zagotavlja trajno varnost bivanja in nadzor nad stroški.
Zgodovinski kontekst: Od industrijske revolucije do danes
Model zadružništva ni novost. Njegovi začetki segajo v 19. stoletje, v čas hitre industrializacije in urbanizacije:
- Začetki (19. stoletje): Prve zadruge so nastale kot odgovor delavskega razreda na nečloveške bivanjske pogoje in oderuške najemnine v hitro rastočih mestih. Prva uradno registrirana stanovanjska zadruga v Evropi je bila ustanovljena v Manchestru (Združeno kraljestvo) leta 1844.
- Zlata doba (po 2. svetovni vojni): Številne evropske države so zadružništvo prepoznale kot ključno za obnovo mest in zagotavljanje dostopnih stanovanj za vse sloje prebivalstva.
- Sodobni preporod: Zadnja leta smo priča “tretjemu valu” zadružništva. V ospredje ne stopa le cenovna dostopnost, temveč tudi skupnostno življenje, energetska učinkovitost in demokratizacija prostora.
Zakaj potrebujemo stanovanjske zadruge?
- Dostopnost: Ker zadruge ne ustvarjajo dobička za zunanje delničarje, so najemnine bistveno nižje od tržnih.
- Varnost: Zadružniki niso izpostavljeni kapricam najemodajalcev ali nenadnim dvigom najemnin.
- Skupnost: Arhitekturna zasnova spodbuja druženje (skupne kuhinje, terase, delavnice), kar zmanjšuje občutek osamljenosti.
- Trajnost: Večja odgovornost do skupnega premoženja pogosto vodi k boljši energetski učinkovitosti in dolgoročnemu vzdrževanju objektov.
Udeležba je brezplačna, število mest je omejeno – prijavi se čim prej!
Prijave in informacije: epeka@epeka.si
Kje? Združenje EPEKA, Tyrševa ulica 15, Maribor, ob 16.30
Mladinski program EPEKA sofinancirajo: Urad Republike Slovenije za mladino in Mestna občina Maribor







