17. junij – 30. julij, 2016
Galerija EPEKA, Maribor

V petek, 17. junija 2016, ob 19. uri je bilo v Galeriji EPEKA v Mariboru odprtje slikarske razstave slovenske umetnice Brine Torkar.

Brina Torkar se je rodila leta 1978 na Jesenicah. Po končani Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani, smer grafični oblikovalec, se je leta 2002 vpisala na Akademijo za likovno umetnost in oblikovanje, smer slikarstvo, pri profesorju Emeriku Bernardu in prof. Hermanu Gvardjančiču. Leta 2005 je tri mesece študirala na National College of Art and Design v Dublinu na Irskem in takrat z Ano Čigon posnela vizualni dokumentarec Ulikses/Ulysses. Na ljubljanski ALU je pod mentorstvom doc. prof. Sergeja Kapusa leta 2007 diplomirala na temo »Slika kot prostor izmenjave piktoralnih in sodobnih reprodukcijskih postopkov«. Tu pravkar tudi zaključuje magistrsko nalogo »Slika kot prostor interdisciplinarnega raziskovanja«.
Leta 2008 je prejela študentsko Prešernovo nagrado. Od istega leta poučuje in vodi slikarsko šolo Brina Torkar. Živi in ustvarja v Ljubljani.

Dogodek bo otvoril častni pokrovitelj razstave veleposlanik Indije v Sloveniji, njegova ekcselenca g. Sarvajit Chakravarti.

V sodobni likovni produkciji, ki je zelo raznolika zlasti v trendovskih tehnoloških usmeritvah, slikarstvo Brine Torkar odseva hoteno namero v ohranjanju klasičnega pristopa pri obravnavanju slikarske površine kot prostora skrajno intimnega izpovedovanja. To njeno usmeritev in raziskovalni odnos do izbranega medija dokazujeta tudi diplomska in magistrska naloga, ki jo pravkar končuje. Brina Torkar s svojo diskretno lirično in kontemplativno avtopoetiko, ki je skrajno intimna in hkrati aktualno družbeno izpovedna, že od končanega študija na ljubljanski akademiji opozarja javnost in stroko; večkrat je prepričala tudi mednarodne strokovne žirije Ex-tempora Piran, saj so bile po njihovem izboru njene slike večkrat uvrščene na razstavah v Mestni galeriji Piran in v Monfortu, dobila pa je tudi že veliko odkupno nagrado. Torkarjeva je prav gotovo tenkočutna opazovalka in ustvarjalka, za katero je proces slikanja tudi obred intimnega razmišljanja, čutenja in raziskovanja, kar pogojuje njeno motivno in vsebinsko angažirano ustvarjanje. Nezanemarljivo je še njeno poglobljeno raziskovanje različnih duhovnih ved in zgodovinskih obdobij, njihovih vrednot in znanja, posledično se v ustvarjalnem procesu sooča tudi z univerzalnimi vprašanji o človeku, zlasti o ženski kot individuumu, njeni vpetosti v preteklosti in sedanjosti ter njeni determiniranosti v vrednote, pogojene s filozofsko naravnanostjo konkretnega in širšega globalnega prostora. Tu so seveda tudi lastne življenjske izkušnje, ki ji vedno narekujejo – vsaj na videz – zelo spontano-intuitivno izbiro motivov, prepoznavnih in danih v z barvami napolnjeno slikarsko polje. Ohranja figuraliko, vedno pa izstopa ženski lik, ki je glavni protagonist nove zgodbe z znanimi vsebinsko simbolnimi in pomensko večplastnimi predznaki. Toda njen glavni izziv in navdih ostaja univerzalno ter hkrati njeno skrajno intimno občuteno in razumljeno dojemanje ženske v njenem najglobljem bistvu. Slikanje Brini Torkar pomeni soočanje s svojo zavedno in podzavestno ravnjo: je njen dialog navzven in skrajno iskrena osebna izpoved ženske, umetnice, matere. Tudi najnovejše slike iz zadnjih let, prvič predstavljene na razstavi Roža ljubezni v koprski Meduzi, so sublimirane in v barve in črte opredmetene subjektivne zgodbe kot sporočila, ki odsevajo nova spoznanja, izkušnje in vedenja, pa tudi spomine, reminiscence in asociacije iz lastnega življenja. Vse to je kot neustavljiv avtoričin ustvarjalni agens, ki ji narekuje vedno nove likovne realizacije, lahko kot minuciozne risarske zapise – le-te so tudi skice za poznejše realizacije, ali močno barvite podobe na platnih, pogosto tudi na nekonvencionalnih monumentalnih formatih v obliki elipse. S svojsko metaforično ikonografijo pa vselej izžarevajo posebno meditativno, v segmentih skrivnostno mistično in hkrati veličastno vzdušje, ki vzbuja strahospoštovanje, vsekakor pa gledalca angažira v različne mentalne in emocionalne interpretacije ter čutne zaznave. Brinina platna so prepoznavna z izbranim koloritom, ki ga sinergično dopolnjuje diskretno občutena risba. Takoj prepoznavamo teme, ki so že dlje časa stalnica v avtoričinem opusu: ženska figura je premišljeno dana v krajino, najpogosteje med visoka in mogoč- na drevesa, v prostor prvobitno znanega, vendar skrivnostnega. Že same dimenzije upodobljenega – ženski akt je vedno manjši, z nevidno obrazno identiteto, ki pa s svojo dinamično pozo gibanja pritegne pozornost kljub umestitvi v veličasten prostor gozda – odsevajo avtoričino poglobljeno, iskreno duhovno raziskovanje, samoizpraševanje o univerzalnih ter nikoli dorečenih vprašanjih vloge človeka oziroma ženske in narave v preteklosti, sedanjosti in prihodnosti. Prepoznavni izsek pokrajine je podan v vsej svoji elementarni lepoti, neuničljivosti in arhetipiki, poudarjeni še s konkretnim svetlobnim vzdušjem ter ustreznimi senčnimi in osvetljenimi partijami. Pejsaži so določljivi in realistični ter hkrati pravljično spokojni in skrivnostno imaginarni: znotraj sodobnega kaotičnega vsakdanjika slehernega izmed nas popeljejo v občutenje že pozabljene veličine elementarnih lepot in hkrati v tišino kozmično metafizične meditativnosti. V tem kontekstu ženski lik kot najbolj intimen nosilec avtoričine izpovedi še bolj pritegne pozornost, postane vizualno privlačna metafora, ki gledalcu spet nudi možnost za najrazličnejše interpretacije, pa tudi kontemplacijo.

Nives Marvin

Razstava je na ogled do 30. julija 2016.

Delovni čas galerije: od ponedeljka do sobote, od 10. do 18. ure.

Vljudno vabljeni.