5. – 10. april, 2016
Svetovni dan Romov
Združenje EPEKA, socialno podjetje, je v okviru praznovanja Svetovnega dneva Romov že tretje leto zapored priredilo večdnevni kulturno-izobraževalni program, ki je vključujeval romsko kulturo ter spodbujal medkulturno sobivanje (Romani kafenava, Galerija EPEKA, Pokrajinski muzej Maribor).
Praznovanje smo tokrat organizirali v sodelovanju z Zvezo romske skupnosti Umbrella-Dežnik, Romskim informacijskim centrom Anglunipe in Romskim društvom Romani kafenava dobrota, socialno podjetje.
Na svetovni dan Romov praznujemo romsko kulturo in dediščino ter izpostavljamo prispevek romske kulture k naši skupni evropski kulturi in lokalni skupnosti.
Na praznovanju se vsako leto izrazijo resni pomisleki glede težkih razmer, s katerimi se Romi soočajo tako v Sloveniji kot v tujini. Ti so ranljivi predvsem v današnji gospodarski situaciji, ki je še posebej prizadela mlade. Mladi Romi se soočajo z diskriminacijo na številnih področjih. Neprestano se ovira njihov dostop do pravic in socialnega vključevanja v družbo. »Anticiganizem« je nova, posebna oblika rasizma proti Romom in najverjetneje kar glavni dejavnik, ki preprečuje mladim dostop do izobraževanja in uresničitve njihovega celotnega potenciala.
Povprečna starost Romov v Evropi je nižja od povprečja EU. Pomembno je, da mlade podpiramo na začetku njihovega življenjskega cikla, ko so na tem, da dosežejo vrhunec življenja in ustvarjanja.
Begunska kriza vpliva na naše vsakdanje življenje tudi preko medijev, ki poudarjajo, da je temelj družbe sožitje in solidarnost, kar je nedvomno vredno podpore, ne glede na slabe gospodarske razmere.
Svetovni dan Romov v Mariboru, v Romani kafenavi, je nedvomno največji dogodek romske skupnosti v zadnjih dveh letih. Leta 2016 ne bo nič drugače. Pričakujemo obisk številnih gostov; potrjenih je že več kot 40 tujih gostov, vključno s predstavniki romske skupnosti iz Makedonije in Hrvaške.
Leta 2014 in 2015 smo organizirali zanimiv tridnevni program, ki je vključeval različne dejavnosti, tega pa želimo letos še obogatiti in podaljšati. Posebnost tega leta bo sodelovanje med romsko manjšino in priseljenci. Migranti bodo dodatno obogatili Svetovni dan Romov, saj menimo, da je to sodelovanje potrebno tako na lokalni kot nacionalni ravni. Kdo drug pa lahko pokaže javnosti, kaj je prav storiti in kako reagirati ob begunski krizi, kot najbolj marginalizirani Romi – največja manjšina v Evropi? Prav oni najbolje razumejo, kako je biti nezaželen tujec kamorkoli prideš, saj to doživljajo že stoletja.
Letos smo se še posebej osredotočili na položaj romskih žensk in njihovo neodvisnost. Prav zato smo dogodek uradno poimenovali “Svetovni dan Rominj.” Izpostavljamo, da je treba enakost med spoloma doseči na vseh nivojih. Zato smo povabili tudi kraljico romske glasbe Esmo Redžepovo, in italijansko romsko umetnico Sereno Raggi, ki sta nam na svoj umetniški način podali odgovore na nekatera vprašanja in na izzive prihodnosti.
Poleg tega pa ob drugi obletnici odprtja prve romske restavracije Romani kafenava nadaljujemo svoje delo ter slavnostno predajamo Romani kafenavo v roke novega romskega društva Romsko društvo Romani kafenava dobrota, socialno podjetje. Cilj predaje je bil doseči opolnomočenje romske skupnosti tudi tako, da sami vodijo podjetje in tako pridobijo še dodatna znanja in kompetence. Projekt Romani kafenava je bil financiran s strani Evropskega socialnega sklada in Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti RS – in nadaljuje svoje delo, z namenom doseči trajnostni učinek in socialno vključevanje Romov in Rominj.
Program Festivala Svetovnega dneva Rominj:
Popoldne preko meja
5. april 2016 ob 16. uri
Galerija EPEKA, Koroška cesta 8, Maribor
Obiskali so nas migranti in begunci, trenutno nastanjeni v Ljubljani. Spoznavali smo njihove kulture, jezike in glasbo ter skupaj odkrivali, kako bivati v sožitju.
PRISILNO DELO – otvoritev razstave
Nemčija, prisilni delavci in II. svetovna vojna
Od 6.aprila do 9. maja 2016
Galerija EPEKA, Koroška 8, Maribor
Otvoritev ob 19. uri v Galeriji EPEKA
V sodelovanju z Buchenwald in Mittelbau-Dora spominsko fundacijo smo v Galeriji EPEKA priredili spominsko razstavo na simbolični datum, 6. aprila, ob 75-letnici napada na staro Jugoslavijo oz. bombardiranja takratnega glavnega mesta Beograda in zaprtje na Dan zmage 9. maja.
Med drugo svetovno vojno je več kot 20 milijonov ljudi z vseh koncev Evrope bilo prisiljeno delati v delovnih taboriščih nemškega rajha. Nacional-socialistična Nemčija je že dolgo načrtovala in se pripravljala na vojno, ki je bila izvedena z namenom podrejanja in izkoriščanja Evrope. V ta namen so plenili na zasedenih območjih ter odpeljali na milijone moških na prisilno delo.
Prisilni delavci so morali delati povsod, kamor so bili dodeljeni – v tovarnah orožja, na gradbiščih, v kmetijstvu, v trgovinah ali zasebnih gospodinjstvih. Vsi Nemci – ali vojak v okupatorski vojski na Poljskem ali žena kmeta v Turingiji – so jih imeli pravico izkoristiti. Nacional-socialistična rasistična ideologija se je odražala v vseh vidikih odnosov s prisilnimi delavci. Kljub temu je bilo nekaj prostora za uvidevnost do njih, v kolikor je delavec doživel ponižanje ali zlorabo, so se pojavili primeri nekaterih ostankov človečnosti, ki pa je bil pretežno odvisen od nadzornikov v posameznih primerih.
Jedro razstave je obsegalo več kot šestdeset reprezentativnih študij primerov, ki skupaj služijo, da bi zapleteno temo prisilnega dela naredili razumljivo in oprijemljivo za obiskovalce. Te študije primerov so natančno raziskane in sestavljene posebej za razstavo iz številnih arhivov v Evropi. Spletna stran razstave zagotavlja majhen vpogled v samo razstavo.
Mednarodna potujoča razstava je prva, ki želi na svoj način povedati celotno zgodbo o prisilnem delu v okviru nacionalsocializma in njegovih posledic po letu 1945. Osvetljuje tudi rasistično bazirane odnose med Nemci in prisilnimi delavci.
Razstavo smo organizirali v sodelovanju z Buchenwald in Mittelbau-Dora spominsko fundacijo ter v okviru projekta Romski genocid – del evropske zgodovine, ki ga je podpiral EU program Evropa za državljane.
Še posebej je treba izpostaviti dejstvo, da je v Mittelbau-Dora opravljal svoje prisilno delo v koncentracijskem taborišču tudi slovenski pisatelj, tržaški Slovenec, Boris Pahor.
Več informacij na:
Press and Publicity Department
Buchenwald and Mittelbau-Dora Memorials Foundation
pneumann@buchenwald.de
Phone +49 (0) 3643 430 156
Fax +49 (0) 3643 430 100
ali
www.epeka.si / epeka@epeka.si / www.facebook.com/epeka.slovenia
ROJSTVO: IZKUŠNJE ROMINJ
Od 24.marca do 14. maja 2016
Pokrajinski muzej Maribor, Kino Partizan
Razstavo so ustvarile ženske iz treh romskih skupnosti: Serdice, Maribora in Kerinovega Grma. Mozaik predmetov, fotografij in navdihujočih življenjskih zgodb nas je povabil, da smo vstopili v intimnost dnevne sobe nosilk družinskega življenja.
Večglasje, ki odzvanja v bogati dediščini šeg in praks s področja materinstva, razbija podobo o enoviti romski kulturi.
Razstava je nastala v projektu Dostopnost do kulturne dediščine ranljivim skupinam, ki sta ga financirala Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada in Ministrstvo za kulturo RS.
Več na www.museum-mb.si
Ženska
Serena Raggi – otvoritev razstave
Od 7.aprila do 8. maja 2016
Galerija EPEKA, Koroška cesta 8, Maribor
Otvoritev razstave je bila ob 19. uri
Serena Raggi je umetnica, ki se ukvarja z raziskovanjem lepote. Bolj natančno, s tipom lepote, ki ni mišljen le kot običajna lepota, kot smo jo zasnovali v zahodni civilizaciji, temveč stremi k lepoti nepopolnosti. Začenši s podrobnostmi in barvami sodobnega križanja zahodnega sveta s kolektivnimi ikonografskimi ideali tistih kultur, ki so prepogosto stereotipno označene kot “manjvredne” in ki so po Sereninem mnenju prepolne ustvarjalnosti. Njena dela imajo močan socialni vidik, saj vsebujejo tradicije, zgodbe in števila iz romske populacije, Indije, Irana, Romunije, in Bolgarije. Njena inspiracija izvira iz ljudstev, s katerimi je povezana, zlasti s strani žensk, in se dotika njenih potovanj.
Biografija:
Serena Luna Raggi je rojena leta 1989 v Bologni. Razstavljala je v številnih galerijah v Italiji (med drugimi v Magazzini del Sale v Cervia, v Bologni, Milanu, Rimu) in Bukarešti v ArtXpert galeriji.
Spletna stran umetnice: www.serenalunaraggi.tumblr.com
Facebook stran: Serena Luna Raggi
Svetovni dan Rominj
8.april 2016
Romani kafenava, Gorkega 34, Maribor
Ob 10.30
Predstavitev projekta “Evropska prestolnica Romov”
Združenje EPEKA, socialno podjetje, po Evropski prestolnici kulture trajnostno nadaljuje svoje delovanje, tako na področju umetnosti in kulture kot tudi na področju socialnega vključevanja in spodbujanja medkulturnega dialoga na mednarodni ravni. Projekt Evropske prestolnice kulture je v mestu pustil velik pečat. Posledično smo v Združenju EPEKA, so. p., kot prvi v Evropi inovativno predlagali vzpostavitev novega naslova na evropski in mednarodni ravni – Evropska prestolnica Romov. Izbrano mesto bi za eno leto postalo simbolična Evropska prestolnica Romov. Naslov je še v fazi priprave. Skupaj s partnerji upamo na njegovo vzpostavitev v EU finančni perspektivi 2015-2020.
Sodelujoči: Štefan Simončič (Združenje EPEKA, so. p.), Haris Tahirović (Anglunipe), Adem Ademi (SIMURGH – EUROPEAN ROMA NETWORK), Anife Sebedinovska (Romski mladinski center Kumanovo) in drugi gostje.
Ob 11. uri
Tiskovna konferenca ob festivalu Svetovni dan Rominj
Združenje EPEKA, socialno podjetje, je v sodelovanju z Zvezo romske skupnosti Slovenije Umbrella-Dežnik in Romskim društvom Romani kafenava dobrota, socialno podjetje – priredilo festival Svetovni dan Rominj, z bogatim kulturnim in glasbenim programom ter obilico spremljevalnih prireditev.
Ob 12. uri
Osrednja prireditev ob Svetovnem dnevu Rominj z nastopom
Esma Redžepova
Esma Redžepova-Teodosievska je makedonsko-romska vokalistka, skladateljica in velika človekoljubinja. Rojena je bila leta 1943. Zaradi svojega značilnega in obširnega repertoarja, ki zajema več sto pesmi, in zaradi svojega prispevka k romski kulturi ter njeni prepoznavnosti, je znana tudi po imenu “romska kraljica”. Je tudi kulturni ambasador naslova Evropske prestolnice Romov.
Gypsy Band Universal
Živahen romski band, Gipsy universal, ki prihaja iz majhnega mesta Kotel v Bolgariji, bo tri dni, od petka do nedelje, neprestano zabaval naše goste v prvi romski restavraciji v EU – Romani kafenava – s prijetno in raznovrstno romsko glasbo. Njihov moto je »spanec je prepovedan«. Tekom proslave bodo zaigrali nekaj skladb.
Murat&Jose in DJ JAMirko
Murat&Jose sta slovenski raperski duo, ki ga sestavljata istoimenska izvajalca, avtorja in tekstopisca, ki danes veljata za eni najuspešnejših in najprepoznavnejših imen slovenske hip hop scene. Njuni teksti so lirični, smiselni in z bogatim besednim zakladom. Imajo združevalno mentaliteto in strmijo k boljšemu življenju. Od ljudi za ljudi.
Leta 2009 sta Murat&Jose postala uradna ambasadorja Sveta Evrope in Urada RS za narodnosti in sodelujeta pri različnih kampanjah, ki jih organizirata omenjeni inštituciji.
DJ JAMirko je stalnica na slovenski glasbeni sceni. Violinist, ki je ustvarjal v skupini Heavy Les Wanted, RDYO DJs in v številnih drugih glasbenih navezah, je sinonim za kvalitetno glasbeno podlago.
Mogoče bomo slišali v Mariboru na Svetovni dan Rominj kaj popolnoma novega.
Bobnarska skupina DRUMBORCI Osnovne šole borcev za severno mejo
Mladi osnovnošolci so aktivni tudi na področju glasbe pod vodstvom mentorice Mateje Käfer.
Vodja bobnarske skupine je Semir Bejta.
Folklorna skupina SONCE
Folklorno skupino Sonce vodi koreograf G. Đevad Abaz in deluje pod okriljem Romskega informacijskega centra Anglunipe.
Posebni govornik: N’toko alias Miha Blažič
Glasbeno kariero je začel kot pevec funky-jazz-rap kolektiva Moveknowledgement, deluje pa tudi kot solo izvajalec. Dvakrat je zmagal na slovenskem državnem »freestyle« tekmovanju, leta 2001 in 2003, ko si je prvo mesto delil z raperjem Trkajem in za nagrado prejel snemanje albuma pri založbi Nika Records. Do danes je izdal tri solistične albume v slovenskem, dva albuma in tri male plošče pa v angleškem jeziku. Piše tudi blog Ex Shanti Future Shanti in kolumne, ki so vsakih štirinajst dni objavljene v reviji Mladina.
Prireditev sta povezovala Roberta Mehmeti v slovenskem jeziku in romski pesnik, novinar in aktivist Zenel Bejta v romskem jeziku.
Prireditvi je sledilo glasbeno popoldne in večer z DJ Zekijem in Gypsy Band Universal.
Delavnica grafitanja Umetniška četrt /ART NEIGHBORYOUTH
Od 8. do9. aprila 2016
Mariborska tržnica in stavba Centrum, Ulica slovenske osamosvojitve 2, Maribor
Od 9. do 19. ure
Združenje EPEKA, socialno podjetje, je v sodelovanju z Gramofonoteko in NAVEZO, v okviru HIP-HOP konference priredilo grafiti delavnico, ki sta jo vodila grafitarja Maksim Azarkevič iz Ljubljane in Igor Đipalo iz Visoke škole likovnih i primenjenih umetnosti Beograd.
Ustvarjali so na večih stenah, na primer na mariborski tržnici, pri Galeriji EPEKA, Romani kafenavi in stavbi CENTRUM (bivši MTB).
Umetniška četrt ali ART NEIGHBORYOUTH je mladinski umetniški projekt, ki ima cilj izvesti s strani mladih olepšave urbanih središč, ki so zanemarjena ali preprosto samo siva. Tema olepšav, ali v našem primeru grafitov, bo socialna tematika. Pri izpeljavi umetniških projektov bodo sodelovali mladi iz lokalne skupnosti, v okviru mladinskih organizacij, kot je Združenje EPEKA, so. p., ter ob podpori mladinskih delavcev. Mladi bodo izkoristili svoje umetniške potenciale tako, da se bodo spraševali o družbenih vprašanjih, predvsem o socialni interakciji med ljudmi, ki so kulturno in nacionalno drugačni.
Partnerji v projektu so Univerza Leuven-Limburg (koordinator), Billabasta Creative Youth Houses Association, KRUG Art Movement Bulgaria, European Confederation of Youth Clubs in Združenje EPEKA, so. p.
Projekt je podprt s strani EU programa Erasmus+ KA2, strateška partnerstva.
Prijave na delavnico smo zbirali na epeka@epeka.si ter na gramofonoteka@gmail.com.
Mavrično čaranje – delavnica za otroke in mladostnike
9. april 2016 med 10. in 12. uro
Center eksperimentov Maribor, Glavni trg 20
Center eksperimentov Maribor je povabil na ustvarjalno delavnico ‘Mavrično čaranje’, ki je bila primerna za otroke in mladostnike in je potekala v soboto, 9. aprila 2016, med 10. in 12. uro, v Centru eksperimentov Maribor, Glavni trg 20.
Medkulturna kulinarika – delavnica romske, sirske in iraške kuhinje za otroke
Romani kafenava
9.april 2016 ob 16. uri
Romska kulinarika je bogata, saj vključuje različne kulinarične tradicije, od indijske in orientalske do balkanske in sredozemske. Tako kot različnost bogati v življenju, bogati tudi pri hrani. Letos smo delavnico nadgradili tako, da so se otroci naučili še ščepec sirske in iraške kuhinje.
Vljudno vabljene in vabljeni.
Obvezna je bila predhodna prijava na epeka@epeka.si.
Notranji glas – Sirska državljanska vojna skozi domače oči
Predavanje Adiba Abdulmajida
9.april ob 18. uri
Galerija EPEKA, Koroška 8, Maribor
Adib Abdulmajid je sirski novinar, s katerim smo se poglobili v ozadje konflikta v Siriji, zajeli dejanske razsežnosti spora, ugotovili, kaj to pomeni za politične elite in mednarodno javnost in predlagali možne rešitve za odpravo tega mednarodnega konflikta na bližnjem vzhodu. Adib Abdulmajid bo z nami delil tudi terenska spoznanja o največjem sovražniku zahodnih medijev, Islamski državi.
Sirski novinar, raziskovalec in analitik Adib Abdulmajid je diplomiral iz Liberal Arts v Damasku in magistriral iz Upravljanja s kulturno raznolikostjo v Tilburgu. Je tudi ustanovitelj in direktor novinarske agencije ARA News, ki pokriva trenutna dogajanja na vojnih območjih po Bližnjem vzhodu.
Njegova najljubša navada miroljubnega kajenja šiše v barih Damaska je bila prekinjena kmalu po diplomi v svojih zgodnjih dvajsetih letih z zaostrovanjem političnih razmer v Siriji. Odločil se je, da mora glede tega nekaj storiti. Njegova aktivistična narava se odraža v njegovih dejanjih, ki so se sirski tajni policiji zdela neprimerna za sirski režim. Njegova življenjska pot ga je zato vodila na Nizozemsko, kjer še zmeraj živi. Tam je imel možnost poglobiti svoje razumevanje sedanje vojne v svoji domovini, ne le z izobraževalnimi pristopi, ampak tudi z aktivnim širjenjem glasov domačega naroda, kar se posledično odraža v ustvarjanju negotove prihodnosti svoje domovine.
Javno predavanje je potekalo kot zaključna prireditev devetdnevne mednarodne mladinske izmenjave z naslovom “Danes oni, jutri morda tudi ti,” projekta, katerega cilj je bil začeti medkulturni dialog o lokalnem, regionalnem, nacionalnem in mednarodnem problemu beguncev po vsej Evropi. Spodbujal je pogled na evropsko državljanstvo kot na skupen življenjski in ekonomski prostor za vse državljane in prebivalce Evrope, tudi če ne prebivajo v Evropski uniji. Naši partnerji iz Avstrije, Češke, Italije, Makedonije, Nizozemske in Turčije so se nam pridružili v Mariboru od 2. do 10. aprila 2016.
Vljudno vabljene in vabljeni.
Dr. Andrej Studen: Neprilagojeni in nevarni: podoba in status ciganov v preteklosti – predavanje
11.april 2016 ob 18. uri
Romani kafenava
V evropski zgodovini skorajda ne srečamo ljudstva, do katerega se je gojilo toliko nezaupanja in zaničevanja kot do Ciganov. Ob bok tem nesrečnikom se lahko postavijo samo še vsega krivi Judje. Poleg romantičnih klišejskih predstav o Ciganih, ki sploh niso ustrezale realnosti in so jih ustvarile zgolj sanje in hrepenenja meščanske družbe po svobodnem in nevezanem življenju (npr. v operi Carmen Georgesa Bizeta), so o Ciganih prevladovale predvsem negativne predstave, stereotipi in družbeni predsodki.
Slovarji, enciklopedije in konverzacijski leksikoni, ki so izšli denimo okoli srede 19. stoletja, o tem ne puščajo nobenega dvoma. Pod geslom Cigani obravnavajo tako muzikalične talente kot klateško sodrgo, lopove, tatove in prevarante. In ta miselnost kot »breme minulosti« zagrizeno vztraja vse do današnjih izpadov anticiganizma in krepitve romofobije, sporov in nasprotovanj, diskriminacije in stigmatizacije na podlagi etnične pripadnosti. Do danes so ostale usedline dojemanja romskega načina življenja kot nesprejemljivega za družbo, čeprav se je v pravnem pogledu položaj Romov v zadnjih desetletjih nedvomno spremenil.
Informacije na www.epeka.si / epeka@epeka.si / www.facebook.com/epeka.slovenia / www.romani-kafenava.si / www.facebook.com/romanikafenava
Festival podpirajo: EU Erasmus+, EU Evropa za državljane, Urad za mladino RS, Ministrstvo za kulturo RS, Mestna občina Maribor in Romani kafenava, socialno podjetje.
Glasbeni program je bil izveden v sodelovanju z Društvom za podporo mladim Romom.