24. januar 2020

Galerija Epeka

Razstava “Tukaj boš zdaj doma” je utemeljena na fotografski analizi zaporniškega okolja in vplivov le tega na vsakodnevno življenjsko realnost posameznikov, ki so zaprti v totalni instituciji, ter na njihove odnose z zunanjim svetom ter lastno preteklostjo. Fotografije zaporov so formalno determinirane z določili, v katerih je bil projekt izveden. V tem smislu institucionalni kontekst prostorov, ki jih avtorica dokumentira, določa kompozicije in vizualne elemente, ki jih je dovoljeno ali prepovedano prikazovati. Npr. kadri ne smejo razkrivati kamer ali drugih skorajda vseprisotnih varnostnih elementov, ki bi lahko morebiti ogrožali varnost specifične institucije. Prav tako je bila velika skrb posvečena ohranjanju anonimnosti zaprtih, kar ponovno omejuje izrazni prostor fotografij ter pred avtorico postavlja specifične izzive prikazovanja zaporniškega vsakdana. Skladno s temi omejitvami se je avtorica spretno osredotočila na dokumentiranje detajlov zaporniškega bivanjskega okolja, s čimer v galerijo prenaša skorajda monokromen svet prostorov, ki tvorijo nekakšen pejsaž v “institucionalni zeleni” barvi in zaporniških sivinah, ki jih le redko razgibavajo bolj barviti detajli osebnih predmetov, ki so zapornikom dovoljeni. Zapor na eni strani predstavlja fizično strukturo, v kateri se izvršuje formalna kazen zaradi prekoračitve nekaterih temeljnih družbenih norm. A hkrati je zapor, ki znotraj namenske arhitekture združuje heterogeno množico oseb, tudi specifično socialno in kulturno okolje, ki je pogosto vzpostavljeno kot vzporeden svet formalni organiziranosti te totalne organizacije. Fotografska razstava zaporniških podob želi skozi dokumentiranje navadno nevidne notranjosti zaporov javnosti prikazati globlji, natančnejši in večplasten vpogled v realno, bivanjsko življenje v totalni organizaciji. Tistim zunaj, omogočiti vpogled v zakrito notranjost in tako približati realne podobe zamejenosti, praznine in osamljenosti bivanja v zaporu in tako tudi spodbuditi k novim in drugačnim razmislekom o tistih, ki v zaporu prestajajo kazen.
Fotografije so nastale ob nadzorovanem ogledu moških zaporov na Dobu, v Mariboru ter na odprtem oddelku zapora v Rogozi pri Mariboru. Fotografije so dopolnjene z lastnoročno zapisanimi izjavami nekaterih zapornikov, ki odpirajo bolj osebno dimenzijo zaporniškega življenja in gledalca soočajo s subjektivno resničnostjo življenja pod popolnim nadzorom in brez kakršnihkoli elementov zasebnosti, ki so zunaj zapora samoumevni del temeljnih človekovih pravic. Citati so izbrani tako, da dodajajo k pripovednemu loku fotografij in zakoličijo narativno komponento razstave od vstopa v zapor, do začetne izolacije, vklopa v zaporniško družbo, stikov z zunanjim svetom, preživljanjem časa in iskanjem smisla ter drobcev zasebnosti v zaporu do izhoda iz njega. Fotografije in citati delujejo kot zapisovalci zgodb, ki jih moški pripovedujejo, dajejo jim glas, da povedo, kakšne poti so prehodili, da so prispeli do točke, ki je prelomila njihova življenja v drugo smer, v smer počasnega gibanja v krogu. Fotografije kažejo podobo tega dnevnega, počasnega in neskončnega kroženja v obupu izolirnice, tesnobnosti samice, zamejenosti dobrin, prenapolnjenosti skupnih sob, ujetosti na nekaj kvadratnih metrih vsakodnevnega bivanja z ljudmi, ki si jih niso izbrali in si jih verjetno nikoli ne bi.

Razstava bo na ogled do 28. februarja 2020. Vstop je brezplačen.

Razstavo je podprla Mestna občina Maribor.