V negotovih situacijah kakršna je epidemija COVID-19 se tako odrasli kot tudi otroki soočajo z občutki negotovosti in strahu. Otroci se na tovrstne situacije odzivajo različno in so seveda tudi pod vplivom čustev staršev. Hkrati pa se je življenje otrok z zaprtjem šol in drugimi ukrepi za upočasnjevanje širjenja epidemije močno spremenilo.

NJIZ je pripravil vrsto napotkov, ki lahko staršem olajšajo pogovor z otroci in ponudijo nekatere ključne iztočnice:

  • Večina otrok je za virus že slišala, zato se pogovoru o tem ne izogibajte. Pomanjkanje in prikrivanje informacij, prav tako tudi nepreverjene informacije ali informacije iz nestrokovnih virov, lahko povečajo stisko ali strah.
  • Informacije v zvezi z virusom se hitro spreminjajo, zato preverite, da boste tudi sami imeli veljavne informacije. Vse informacije v zvezi s koronavirusom in nastalo situacijo, pridobivajte iz zanesljivih virov (npr. ministrstva, NIJZ, WHO, in medijev, ki te informacije povzemajo).
  • Ne bojte se otroku povedati, če česa ne veste oziroma nimate odgovorov na vsa njegova vprašanja.
  • Pomembno je, da ste otroku na voljo, ter mu omogočite in dovolite, da spregovori o svojih čustvih. Povejte mu, da ga imate radi in ste mu na voljo za pogovor in igro.
  • Prilagodite informacije starosti otroka. Mlajši otroci bodo običajno imeli konkretna vprašanja (Kaj je to koronavirus? Ali bo kdo zbolel? Kako lahko preprečijo bolezen?), starejši otroci bodo lahko imeli bolj kompleksna vprašanja (Kaj to pomeni za mojo družino? Ali lahko kdo umre? Kaj to pomeni za ves svet? Se lahko zgodi, da bodo zaprli trgovine in bo zmanjkalo hrane?).
  • Otrokom ne posredujte preveč informacij naenkrat, odgovarjajte na tisto, kar jih zanima in kar vas sprašujejo. Pogovor služi cilju, da otroka pomirite in z jasnimi informacijami zmanjšate možnost zastrašujočih predstav oziroma misli o bolezni.
  • V svojih odgovorih bodite mirni, iskreni in jasni. Otroku sporočite, da gre za obdobje, ki bo minilo.
  • Otroku dajte občutek varnosti in kontrole. Sporočite mu, da zdravstvene in druge strokovne službe delajo vse kar je v njihovi moči, da zaščitijo in ohranijo njihovo zdravje. Informirajte ga o tem, kaj lahko sam naredi za to, da prepreči širjenje bolezni in okužbe (več na naslednji povezavi). Filmček, ki je dostopen na tej povezavi vam je lahko v pomoč pri tem, kako otroke skozi igro naučimo pravilnega umivanja rok.
  • V pogovoru se izogibajte katastrofiziranju in napovedovanju črnih scenarijev. V skladu z otrokovimi vprašanji, naslovite realne možnosti (npr. lahko se zgodi, da kdo od bližnjih zboli in bo potreboval zdravniško pomoč).
  • Omejite čas pogovora o koronavirusu. V zadnjih dnevih je koronavirus (pre)pogosta tema naših pogovorov, dostikrat se zgodi, da govorimo le o tem in smo pri tem zaskrbljeni. Pomembno je, da v času, ki ga preživljamo z otroci, pogovor o koronavirusu omejimo in se osredotočimo tudi na druge vidike našega življenja, predvsem tiste, ki jih lahko nadziramo in so pozitivni.
  • Rutina zmanjšuje negotovost, zato, kolikor se da, ohranite vsakodnevni ritem in rutino (otroku omogočite igro, sprostitev, počitek …).
  • Otrokom smo odrasli vzgled. Že s svojo mirnostjo, samozaupanjem ter zagotavljanjem občutka varnosti lahko prispevamo k zdravju in dobremu počutju otrok.

Vir

Za več informacij nas kontaktirajte preko elektronske pošte ali na facebooku.

EU Skladi

Projekt delno financirata Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve  in enake možnosti in Evropska unija, in sicer iz Evropskega socialnega  sklada. Operacija se financira iz Operativnega programa za izvajanje  evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020, 9. prednostne osi “Socialna vključenost in zmanjševanje tveganja revščine”, 9.1 prednostne naložbe “Aktivno vključevanje, vključno s spodbujanjem enakih možnosti in dejavnega sodelovanja ter izboljšanje zaposljivosti”, specifičnega  cilja 9.1.2 “Opolnomočenje ciljnih skupin za približevanje trgu dela”.