23. april, 2019
Maribor

Predstavniki Združenja EPEKA, so. p., so se udeležili usmerjene razprave in posveta Skupaj smo uspešnejši: Prisilne poroke romskih otrok.

Urad RS za narodnosti v okviru Nacionalne platforme za Rome je organiziral regijski posvet na temo prisilnih porok romskih otrok.

Inštitut Republike Slovenije za socialno varstvo je leta 2014 objavil raziskavo Prisilne poroke romskih deklic. Od objave in predstavitev ugotovitev te raziskave so minila že več kot štiri leta. V tem obdobju se je sicer začelo krepiti zavedanje pristojnih institucij o potrebi po usklajenem, koordiniranem in predvsem v prid otrok usmerjenem delovanju in odločanju, vendar številni izzivi na tem področju ostajajo.

Na posvetu, ki je potekal 8. novembra 2018 v Ljubljani, je bilo ugotovljeno, da je poleg sistemskega naslavljanja problematike pomembno tudi regijsko in/ali lokalno povezovanje ključnih inštitucij, tako za uspešno preventivno kot intervencijsko delovanje, in sicer z jasno razdelanimi protokoli sodelovanja. Vsaka regija in vsako okolje, kjer živijo Romi, ima namreč svoje specifike, zato je poznavanje dejanskih razmer na terenu, in iz njih izhajajoče ustrezno ukrepanje, izredno pomembno. Zlasti je pomembna vzpostavitev zaupanja med državnimi inštitucijami in nevladnimi organizacijami, ki delujejo na terenu v korist romske skupnosti in ki so si skozi svoje delo že pridobile zaupanje prebivalcev; le-to pa je predpogoj za kakršno koli konstruktivno sodelovanje.

Nevladne organizacije, policija, nekatera okrožna državna tožilstva in strokovni delavci centrov za socialno delo tako opozarjajo na velike težave v praksi. Njihova opozorila se nanašajo zlasti na nujnost opustitve argumentacij in opravičevanja tovrstnih praks pod krinko romske kulture in tradicije, na postavitev zagotavljanja in uresničevanja otrokovih pravic in spoštovanja veljavnih predpisov v ospredje njihovih odločitev in ukrepanj ter na potrebo bo okrepljenem ozaveščanju o posledicah tovrstnih praks vseh ključnih deležnikov.

  • Kako naj institucije v okviru svojih pristojnosti ukrepamo in kako bi morale ukrepati, kadar kulturne prakse trčijo ob otrokove pravice in veljavno zakonodajo na tem področju?
  • Kako ukrepati senzibilno in hkrati v skladu z zakonodajo, v prid uresničevanja otrokovih pravic in zagotavljanja možnosti za razvoj njihovega polnega potenciala?
  • Kaj bi bilo treba še storiti ali spremeniti, da bi bili pri naslavljanju teh pojavov bolj učinkoviti?

Vse to so vprašanja, ki smo si jih zastavili na posvetu. Usmerjala so nas pri našem skupnem razmisleku o obravnavi temi, identificiranju izzivov in pri izmenjavi izkušenj vseh institucij, ki so ključne za ustrezno obravnavo in naslavljanju teh pojavov.

Združenje EPEKA, so. p., podpirajo