November, 2020
NIJZ
NIJZ je raziskoval ogroženost prebivalcev Slovenije zaradi previsokega vnosa sladkorjev v okviru projekta »Sladkor v prehrani«, ki ga financirata Ministrstvo za zdravje in Javna agencija za raziskovalno dejavnost, v tesni povezavi z nacionalno reprezentativno prehransko raziskavo Si.Menu.
V raziskavo je bilo vključenih 1.248 prebivalcev Slovenije, starih med 10 in 74 let. Ugotovili so, da 44% mladostnikov, 16% odraslih in 19% starejših prebivalcev zaužije več kot 10% energije iz prostih sladkorjev, medtem ko je z upoštevanjem novejših strožjih priporočil stanje precej slabše. Kar pri 87% mladostnikih so ugotovili, da je bil dnevni vnos energije s prostimi sladkorji višji od 5%. Mladostniki sicer največ prostih sladkorjev zaužijejo s sladkimi pijačami in sadnimi sokovi, tortami, kolači in pecivom ter mlečnimi izdelki. Med odraslimi in starostniki glavni vir prostih sladkorjev prav tako predstavljajo sladke pijače in torte, kolači in pecivo, na tretjem mestu pa sta se znašla med in namizni sladkor. Raziskava je pokazala, da so z vidika prekomernega uživanja prostih sladkorjev najbolj problematični otroci oz. mladostniki, kar lahko vodi v različne zdravstvene težave. Ključen nasvet je spodbujanje izbiranja manj sladkih živil, manjših porcij in manj pogosto uživanje takšnih živil.
Doc. Dr. Matej Gregorič, Nacionalni inštitut za javno zdravje: »Študije so pokazale, da prekomerno uživanje prostih sladkorjev prinaša neželene učinke na zdravje tudi neodvisno od prekomerne telesne mase, zato nas primerna telesna masa ne sme zavesti k nezdravemu prehranjevanju. Uživanje prostih sladkorjev je sicer tudi eden izmed glavnih razlogov za razvoj zobne gnilobe in z njo povezanih težav z ustno votlino, ki so v sodobnem svetu ena izmed najbolj razširjenih zdravstvenih tegob že pri otrocih.«
Za več informacij nas kontaktirajte preko elektronske pošte ali na facebooku.
Projekt delno financirata Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti in Evropska unija, in sicer iz Evropskega socialnega sklada. Operacija se financira iz Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020, 9. prednostne osi “Socialna vključenost in zmanjševanje tveganja revščine”, 9.1 prednostne naložbe “Aktivno vključevanje, vključno s spodbujanjem enakih možnosti in dejavnega sodelovanja ter izboljšanje zaposljivosti”, specifičnega cilja 9.1.2 “Opolnomočenje ciljnih skupin za približevanje trgu dela”.
