Prijavite se na drugo delavnico, ki jo bo vodil arhitekt in predavatelj Ubran Žunko. Nadaljujemo z delavnicami, ki obravnavajo težave mladih pri pridobivanju stanovanj. Tokrat bomo obravnavali koncept stanovanjskih zadrug, ki v prihodnosti lahko konkretno pomagal pri reševanju te problematike.

V času, ko so cene nepremičnin in najemnin v Sloveniji dosegle rekordne ravni, postajajo tradicionalni modeli (popolno lastništvo ali komercialni najem) vse manj dosegljivi. Stanovanjske zadruge ponujajo tretjo pot – model, kjer stanovanje ni zgolj blago za špekulacijo, temveč prostor za življenje in soustvarjanje. Na tem dogodku bomo raziskali, kako lahko zadružništvo spremeni slovenski stanovanjski prostor.

1. Kaj je stanovanjska zadruga? (Osnovni koncept)

Stanovanjska zadruga je neprofitna organizacija, ki jo ustanovijo stanovalci z namenom gradnje, pridobitve ali upravljanja stanovanj.

  • Ključni principi: Demokratično upravljanje (en član, en glas), odsotnost profita kot glavnega motiva, dolgoročna stabilnost in kolektivna lastnina.
  • Vizija: Stanovanja ostanejo trajno cenovno dostopna, saj so izvzeta iz špekulativnega trga.

2. Primerjalna analiza: Lastništvo vs. najem vs. zadruga

Raziskali bomo, kje točno se zadružni model umešča v obstoječem sistemu:

  • Lastništvo: Visok kapitalski vložek, osebno tveganje, a popolna avtonomija.
  • Najem (komercialni): Brez vložka v nepremičnino, a visoka negotovost in stroški, ki bogatijo lastnika.
  • Zadružno bivanje: “Srednja pot” – plačilo vložka v zadrugo (vendar ne celotne tržne cene), nižja mesečna stanarina (krije le stroške vzdrževanja in odplačila posojil), pravica do dosmrtnega bivanja in vpliv na odločanje.

3. Prednosti in slabosti modela

Prednosti:

  • Dostopnost (stanarine so 20–40 % nižje od tržnih).
  • Varnost (ni strahu pred odpovedjo najema).

Skupnost (prostori za druženje, medgeneracijska podpora).

Izzivi:

  • Kompleksnost ustanavljanja (potrebno je veliko znanja).
  • Financiranje (banke težko razumejo model brez klasičnega lastništva).
  • Potreba po dolgoročni zavezanosti članov.

4. Primeri dobrih praks (tujina in začetki pri nas)

  • Zürich (Švica): Zadruge kot standard – skoraj četrtina stanovanj je v zadružni lasti (primer soseske Kalkbreite).
  • Dunaj (Avstrija): Kako mesto podpira zadružno gradnjo preko zemljiške politike.
  • Slovenski začetki: Predstavitev prizadevanj prvih slovenskih stanovanjskih zadrug (npr. Zadruga Stanovanjski sklad), ki poskušajo utreti pot na domačem trgu.

🎯 Udeležba je brezplačna, število mest je omejeno – prijavi se čim prej!

📧 Prijave in informacije: epeka@epeka.si

📍 Kje? Združenje EPEKA, Tyrševa ulica 15, Maribor, ob 14.00

Mladinski program EPEKA sofinancirajo: Urad Republike Slovenije za mladino in Mestna občina Maribor